Ko duša spregovori
13 01 2008Sprašujem se, ali je nenavadno za človeka, ki šteje dobrih 17 let, da se sprašuje o smrti in o tem, kaj je po njej. Vsak dan se govori, kdo je umrl in na kakšen način; ob tem pa se vedno sprašujem; kaj se zgodi z dušo teh ljudi? Mislim, da človek ne more kar končati življenje, kot ga končajo ostali organizmi na Zemlji. Naše življenje ni isto kot življenje živali, rastlin itd; imamo sposobnost ljubiti, čutiti in predvsem zavedati se situacije v tem trenutku, v preteklosti in prihodnosti. Ampak kaj se zgodi z našo dušo? Mar umre skupaj z ostalim telesom in je prepuščeno razpadu in naravni razgradnji?
Cerkev uči, da je človeška duša neumrljiva. To je ena najstarejših dogem v Cerkvi nasploh. Sama ideja o dušah je sicer še veliko starejša kot Cerkev, prav tako ideja o neumrljivosti ni nekaj novega; že stara ljudstva so verjeli v duše prednikov; iz tega sta se razvili zgodnji obliki verovanja v duše; anemizem in totemizem. In prav zato, ker se človek že dolgo časa zaveda o obstoju duše in njenih lastnosti, se mi zdi zanimivo, da ne moremo vedeti, kaj se z dušamo zgodi po smrti.
Večkrat slišimo, da se duše vrnejo nazaj na Zemjo v obliki duhov in prikazni. Takih pričevanj ni malo in mislim, da so ta prikazovanja v opozorilo človeštvu, da imamo dušo. Ampak ljudje vseeno dvomimo. Dvomimo v nebesa, dvomimo v pekel, dvomimo v posmrtno življenje. Je to “dvomljenje” naravno ali zgolj rezultat nevere?
Lp, Erik
to, da se pri 17 sprašuješ o smrti, ni nič nenavadnega. eni smo se že veliko prej. jaz verjamem v reinkarnacijo, namreč da se duša vrne na Zemljo v nekega novorojenca. just my opinion.
jest se ne bojim smrti. Zarad mene, če umrem točno zdele na stol, k itak vem kva je pol. Sam nočm trpet, paj to to.
Težko si je predstavljat kaj je po smrti, zagovarjam pa življenje po smrti ki se deli na pekel, nebesa in vice…Čeprav težko pa si predstavljam kako naj bi vse skupaj zgledal…
Seveda je normalno, da se sprašuješ o smrti pri svojih letih. Jaz odgovora še nisem našla. Verjamam pa da je moja duša neumrljiva in da se pojavi različnih oblikah in večkrat, dokler česa ne podelaš, potem greš pa naprej z novo nalogo. Never ending story
Človeško je dvomiti… Že svetopisemski Tomaž je dvomil…
Ljudje smo pač nastavljeni tako, da verjamemo v stvari, ki jih vidimo. In dokler mi nekdo ne dokaže nasprotnega, bom verjetno tudi jaz prepričana, da imam samo eno priložnost in eno življenje.